umetnost dama
s prefinjenim peresom
mi boža dušo
Tu,
kjer je sonce popilo morje
in se praznina napolnila s prividi,
ko se v uri senc
odstrnejo skrivnosti
in se telo, spremenjeno v sipino,
pokrije z zvezdami...
sem zaznala dih vetra,
ki se poigrava v tvojem pogledu.
Človek barve zemlje
me je naučil brati
zgodbo
v vsakem zrnu peska.
Patricia Rodriguez Ruiz
O meni
- Pucca
- Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
Moji najljubši kliki
Blog Archive
-
▼
2007
(131)
-
▼
March
(15)
- Gledališče sencNa odru stojim,v teatru sanj,drama ...
- Duša na prepihuVeliko okno brez šipe,v vetru pleše...
- Krotilka zvezdPo poteh nebesnega soja,po svetlih s...
- Moj zapornikHladen srhv tej temni sobi,za rešetkam...
- Mami za praznikVodi me soncepo travniku cvetja,me ...
- umetnost damas prefinjenim peresommi boža dušo
- Lovilka mislile kaj bo jutristvari ne razumemmi bo...
- MarionetaPod mano so tla,bi nanje stopila,bodeča, ...
- Cvet odpri se, pokaži svojo dušo, pomlad kliče.
- Poljub na lice,šobim rdeče ustnice,posladkam ti dan.
- Če solza bi bilaČe bi jaz bila solza,ne bi bolela...
- OdletiKo čutiš,da nimaš kam,da vsa vrata so zaprta...
- Ubilo jih je nebo Plenilci poloviliso najine utrin...
- Ko utonejo sanjeV velikem morju,v oceanu mojih mis...
- Nevesta pomlad,ki v tančici iz cvetja, pozdravlja ...
-
▼
March
(15)
1 comment:
Bomba, res odličen haiku.
Dober, dober.
Pozdrav, neikka.
Post a Comment