Daleč je sonce,

šepet vetra v daljavi,

tiha noč moja.

Si dišeči cvet,

te zaliva ljubezen,

vidiš oblake.

Dotakneš se zvezd,

s cvetom pobožaš nebo,

rasteš v nebesa.

Kot lepa vila,

bom palčko zavithela,

svet začarala.

Čudovita je,

kot tisoč in ena noč,
moja pravljica.

Barvica

Ko črno je bistvo,

črno je središče sveta.
Vse je črno,

še barve odete v črnino.

A nje ni strah,
ni je strah biti posebna barva,

ni je strah barvati drugače,

ona ne srka vase.

Ona je posebna,

je barva, ki izstopa,

je novo bistvo bistva,

izbija vse klišeje.

Ko rožnata

postane nova črnina.

Moja hišica,

kot najlepša pravljica,

tam v mesečini.

Čarobni večer,

le v rdečem kimonu,

stopam v sanje.

Zate bom tukaj,

in v novem življenju,

gejša bom tvoja.