Moja hišica,
kot najlepša pravljica,
tam v mesečini.
Tu,
kjer je sonce popilo morje
in se praznina napolnila s prividi,
ko se v uri senc
odstrnejo skrivnosti
in se telo, spremenjeno v sipino,
pokrije z zvezdami...
sem zaznala dih vetra,
ki se poigrava v tvojem pogledu.
Človek barve zemlje
me je naučil brati
zgodbo
v vsakem zrnu peska.
Patricia Rodriguez Ruiz
O meni
- Pucca
- Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
Moji najljubši kliki
Blog Archive
-
▼
2007
(131)
-
▼
February
(8)
- Daleč je sonce,šepet vetra v daljavi,tiha noč moja.
- Si dišeči cvet,te zaliva ljubezen,vidiš oblake.Dot...
- Kot lepa vila,bom palčko zavithela,svet začarala.
- Čudovita je,kot tisoč in ena noč,moja pravljica.
- BarvicaKo črno je bistvo,črno je središče sveta.Vs...
- Moja hišica,kot najlepša pravljica,tam v mesečini.
- Čarobni večer,le v rdečem kimonu, stopam v sanje.
- Zate bom tukaj, in v novem življenju, gejša bom tv...
-
▼
February
(8)
1 comment:
Kako lepo, pucca, kako lepo...
Še na veliko lepih verzov in haikuev naj te vodi orient...
Post a Comment