lool pucca sori ampak ob tej pesmi se mi je drobovje res zahihitalo:D mogoče ker je pač preprosto res tako gnilo ozračje, da je že smešno :D mislim...žalostno smešno, ampak useeno smešno :) lol blodim :))
Tu,kjer je sonce popilo morjein se praznina napolnila s prividi,ko se v uri sencodstrnejo skrivnostiin se telo, spremenjeno v sipino,pokrije z zvezdami...sem zaznala dih vetra,ki se poigrava v tvojem pogledu.Človek barve zemljeme je naučil bratizgodbov vsakem zrnu peska.Patricia Rodriguez Ruiz
Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
5 comments:
Ja. Imaš prav. Dihajmo raje Pesem, a ne, deklica s Srcem kot Svet?
Objem.
Zelo dobra, skoraj bi se grenko nasmehnila...le za hip....:)
:)))) res je...
poljub obema.
lool pucca sori ampak ob tej pesmi se mi je drobovje res zahihitalo:D
mogoče ker je pač preprosto res tako gnilo ozračje, da je že smešno :D
mislim...žalostno smešno, ampak useeno smešno :)
lol blodim :))
kafe :P
objem!
mogoče groteskno, a? :)))
za kavico mi nisi odpisala, ti smotka, ti.
Post a Comment