Wednesday, February 13, 2008



Cordoba.
Daljna in sama.

Kobila črna, luna velika,
in olive v moji bisagi.
Čeprav poznam vse ceste,
nikdar ne pridem v Cordobo.

Na ravnini, v vetru
kobila črna, luna rdeča.
Smrt me oprezuje
s stolpov v Cordobi.

Joj, kako dolga je cesta!
Joj, moja vrla kobila!
Joj, ko me smrt pričakuje,
preden še pridem v Cordobo!

Cordoba.
Daljna in sama.

( F.G. Lorca, Vitezova pesem )



Poglej!
Lorcine oči visijo na obrobju tebe.

6 comments:

Iz Mavrice Stkana said...

Lorcina pesem. Močna in temna. Potegneš me vase z njo.

A jaz si ne morem pomagati. Ne morem. Želim ti lepega Valentinčka.
Naj te objema čim več sreče in ljubezni, da boš čim lažje prerodila to obdobje mature.

Objem od Vilinčka!

Anonymous said...

Imam kar malo slabo vest... Pa sem tokrat poskušala nadoknaditi...

Objem v Valentinovo,Lucija

DROBTINICE SVETLOBE said...

O,o,o...........dekle!!!
Kar pogledala sem, moje pesmi, moje sanje, ti oboki in ti verzi:)))

Lepo lepo bodi, Pucca)))

PS Mislila sem vas jutri presenetiti, pa se je deklci vnetje zoba poslabsalo in moramo dopoldne na rentgen in popoldne zob leti ven( pa smo ga skoraj mesec dni pacali, sivali, vceraj zaprli in ponoci vnetje)...
O,n.

Lenkica said...

Lorca mi pričara mavrico, pa Andalvazijo, pa Mesečniško romanco, pa pokrajino ujeto v veter. A veš tale Lorca je biu res car.Spoštujem ga.O, ja. Ti monroe, hvala ti zanjga:)

Unknown said...

Voznikova pesem

po F.G. Lorci

Cordoba.
Zarjavela in stara.

Mašina črna, kilometrina velika
in luknje v mojih odbijačih.
Čeprav poznam vse trike,
nikdar ne registriram Cordobe.

Na avtocesti, v vetru
mašina črna, lučka za bencin rdeča.
Smrt me oprezuje
na sedežu v Cordobi.

Joj, kako spolzka je cesta!
Joj, moja vrla limuzina!
Joj, ko me smrt pričakuje
na sedežu v Cordobi!

Cordoba.
Zarjavela in stara.

Anonymous said...

The best :D