Roditi Sonce
Spet vse prekleto
nad mojo glavo,
spet potacano
od tac
življenja,
spet ista siva
turobna lava,
spet utopljena
v reki Ganges.
Kriva dimenzija,
umazan cvet
flaminga,
zatečene
potne roke in
kalvarija nad mano.
A meni je lepo,
rodila sem Sonce.
10 comments:
pretacan in turoben se utapljam v spirali, ki me nosi dol in dol in dol in dddolll...
začutim tvojo roko, ki me vleče nazaj gor.
vem, da me še ni konec.
hvala ti Pucca, kot da bi bila napisana zame:D
lahko ti le vrnem pohvalo...hvala, ker pišeš:)
Kot pripoved steče izpoved:)))
fluidni ritem rojevanja sonca ali svojih upanj?
Bodi lepo, Pucca, pa še na veliko lepih pesmi!
O,n.
lepo, pucca, globoko...
što ne ubija, jača - kot bi rekli malo južneje...
Ena redkih..lepo...:)
Lepo in za hip se dotakne dna in dvigne, požene in ujame sonce.
Naj ti veseli december prinese vse kar si želiš :))))))))) vvooodnarka
Lepo in čim več sončnih žarkov v stvojem srčku.
objem od Vilinčka!
Puca,
naj prehitim vse in podarim Miklavžkin objem :D)))))))))))))))))
Pokukala, če sonček še vedno sveti... naj ostane v tvojem srčku, ker mi smo tisti, ki ga rojevamo. A včasih ga je težko ohranti. Pridejo dnevi, ko ga prekrijejo oblaki. A vedi nekaj,da tik za tem vedno znova pride tudi veselje.
Zato ti zaželim v ta dan veselo miklavževanje :)
Objem od vilinčka!
kako pozitiven, svetel zaključek! naj bo sonce za vse,
a.
A meni je lepo,rodila sem Sonce.
Kakšna mogočnost, hvala ti zanjo...
Prijazen večer, Lucija
Post a Comment