Tuesday, January 15, 2008




Pravljice bodo tokrat drugačne

Probremenjenost šolarjev


Pravijo, da smo najbolj svobodna generacija, da letimo in pristajamo, da se le zabavamo in smo popolnoma brezskrbni. Da živimo v pravljicah, kjer ni čudnih sil, ki ti udrihajo po psihi, kjer ni ničesar, kar praska po hipotalamusu.

Ko v zadnjem letu gimnazije gledam obraze, ki sem jih prvič zagledala nek septembrski dan, se mi poraja kepa različnih mislih.

Gledam, kako se spreminjamo, kako odraščamo, kako gledamo na svet. In gledam zaskrbljena čela. Cel kup pritiskom tekom šolskega leta in še matura za višnjo na pokvarjeni smetani.

Ko imaš 10 predmetom in vsak od tebe zahteva maksimalno pozornost (pa naj bo maturitetni predmet ali ne). Ko imaš cvek pri filozofiji in ga ne popraviš zlepa, saj gre za profesorjev kompleks manjvrednega predmeta. Ko ti s kladivom udarjajo po vesti, da bi bilo že dobro kaj narediti za maturo. To vse in še kaj.

Potem pa res aleluja naših obrazom!



Se že začenja. Pravljice bodo tokrat resnično drugačne.


9 comments:

Lenkica said...

Točno to čutim kar si napisala in upam, da ne bom pogorela...
drži se tudi ti pucca... upam da se bova na koncu vsega tega le olajšano smejale....lep dan...

Anonymous said...

Vem, da ste obremenjeni in tudi vsaj približno razumem, zakaj starejši to pozabljajo, pozabljamo :))) Po duši se ne dam :)))

Nekako skozi življenje se pozabi na tisto slabo in se ohranja večina, le dobro.

V večini primerov je tako. Tisto dobro v mladosti, pa so seveda leta, lep mlad videz in nekako to, da še prosto lebdiš v iskanju tiste svoje prave ljubezni... nekako imaš še vso pot pred sabo.

A ostalo, da je bilo prav tako veliko obvez se pozabi, da je bila negotovost v očeh, se pozabi, da so bili trentki, ko si doživljal tudi kakšne svoje lastne stiske se pozabi.

In to je to.

Verjamem pa, da se tempo življenja tako kot nam v službah, povečal tudi v samem šolstvu in ga je težko obvladovati. Zraven vsega, se tudi spreminjajo odnosi, ki nekako v realnem svetu postajajo vse bolj hladni...drvenje skozi čas. Nova doba je prinesla nekaj dobrega... pa tudi nekaj slabega. In mogoče tiste stvari, ali vrednote, ki bi jih bilo vredno ohraniti... so se izgubile.

Lepo mi bodi umetnica, imaš vso podporo pri meni :) Vem, pa da ne pomaga. Da boš morala zbrati vse moči in riniti naprej.

Anonymous said...

Draga Pucca,
tako kot davijo vas v srednji soli, na maturi, tu v Br pricenjajo daviti enajstletnike, otroke, ki so prestopili prag srednjih sol in vsak ucitelj posiljuje maksimalno kot lahko.
Ob pol petih pride dekle domov, ob pol sestih se pricno naloge do osmih zvecer...)))
Kaj se bo?
Ucitelji, ki ti na govorilnih odmerijo sedem min oz pet in v tistih te naderejo, zakaj otrok nicesar ne razume in zakaj ne dela nalog( vmes so kemijski eksperimenti, za razumevanje katerih sama potrebujem veliko razlag)!!!

Umobolnica nasilja postajajo sole, vecina jih gre po poti absurdne piflarije in tone snovi.
Nasilje nad ucitelji( KOLIKO GA JE!!!!)s strani predmetnikov, ucnih obveznosti pade konkretno na vas, dijake, vsak si sciti hrbet pac tako, da posiljuje naprej.

Sam ucni sistem je zgresen in kolegice, ki delajo ucne nacrte za slov.j. pravijo, da je vse skupaj privleceno za lase, vase stokanje in da imate se premalo dela.
Seveda, ponavadi ti ljudje- karieristi- svojih otrok nimajo in jim je vseeno za posiljevanje drugih.

Na univerzi bo mngo vec dela, a si ga bos razporedila na svoj bio ritem in sposobnosti in zelje. Se malo in bo ta pekel za teboj.
Tudi sama mislim, da je srednja sola najtezja sola ravno zaradi taksnega nasilja, ki ste mu ga izpostavljeni, ne zaradi zahtevnosti snovi kot take.

Pa lepo bodi, cim bolj neobremenjena.
O,n.

Anonymous said...

Deklica, boš boš. Kamon. Nikar obupa. Veliko pozitivnih žarkov ti pošiljam.

Svetloba

aleks said...

drži se, še malo :)

Anonymous said...

uh,te čisto razumem,tudi moja hči ima čedalje bolj zgubano čelo,....pa saj bo šlo,..le pogumno

Iz Mavrice Stkana said...

Prišla sem ti dati malo vzpodbude in ti istočasno zaželeti lep vikend.

Objem od vilinčka :)

Anonymous said...

Posebna generacija ste, Pucca. In tega se začenjajo zavedati tudi odrasli. Naloženega vam ni nič pravljičnega, temveč velika odgovornost... Vi boste tisti, ki boste spreminjali svet...
Tista klasika o preobremenjenosti je s tega vidika totalno brezpredmetna... Vi ste generacija, ki boste vrnili človeka človeku...

Good luck.

Za sprotne rukerje pa en ornk objem, Lucija

Pucca said...

hvala vsem za vzpodbudo :)