Tu,
kjer je sonce popilo morje
in se praznina napolnila s prividi,
ko se v uri senc
odstrnejo skrivnosti
in se telo, spremenjeno v sipino,
pokrije z zvezdami...
sem zaznala dih vetra,
ki se poigrava v tvojem pogledu.
Človek barve zemlje
me je naučil brati
zgodbo
v vsakem zrnu peska.
Patricia Rodriguez Ruiz
O meni
- Pucca
- Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
Moji najljubši kliki
Blog Archive
-
▼
2008
(12)
-
▼
January
(6)
- PrisiljenoPotiho,kamor stopiš,nosiš brazdemojih di...
- In po novem... Se na cesti umikajte tudi meni.
- Krčim seKrčim seznotraj divjih potenc,ki sem jihvč...
- Pravljice bodo tokrat drugačneProbremenjenost šola...
- TokPlujenežna pesempo mojem obrazu,lepičustev mlak...
- Bodi karkoli.Samo bodi.Tudi v novem letu.
-
▼
January
(6)
5 comments:
Svinska :) sam to bom rekla :)
Sončna, a nevarna, zelo nevarna pesem.
Lepo mi bodi pucca. Najbrž naporni dnevi pri tebi. A vidim, da si še kljub vsemu vzameš čas za pesnjenje.
Objem od vilinčka! :)
Upsa, kar malo srhljiva, a kot pesem prav dobra.
lepo te je spet brati, Pucca.
Jaz tudi veliko manj pisem, ve mesec sem iskala intenzivno stanovanje za odkup.
malo se je pricelo svitati...morda pa kaj bo.
O,n.
ufff!
Meni pa je pesem prinesla vetrc pomladnega prebujenja... kljub vsemu se mi dozdeva, da so površine bolj zelene. Tele dežne solzice bojo naokoli v zeleni zasijale :D :D :D
Vse dobro ob kvašenih pustnih dobrotah ;)))))) od vvooodnarke !
Post a Comment