Potiho
nosiš brazde
mojih sanj.
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
Tu,
kjer je sonce popilo morje
in se praznina napolnila s prividi,
ko se v uri senc
odstrnejo skrivnosti
in se telo, spremenjeno v sipino,
pokrije z zvezdami...
sem zaznala dih vetra,
ki se poigrava v tvojem pogledu.
Človek barve zemlje
me je naučil brati
zgodbo
v vsakem zrnu peska.
Patricia Rodriguez Ruiz
O meni
- Pucca
- Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
6 comments:
Pucca, lep večer in sončno nedeljo :D od vvooodnarke !
Pucca, lep vecerni objem tudi od mene ob tako lepih verzih...
Lbn
Pozdravljam te v lep nedeljski dan, krasnen verz...malo besed ali "molk" vedno največ pove:)
lp od Larise
mhm :)
Kulči:)
Sanje, ki pustijo globoke sledi.
A zakaj molk?
Pozdralvjena Puca. Znova malo na tvoji strani.
Lep dan ti želim, poln sončka :)
Post a Comment