Friday, March 2, 2007

Ko utonejo sanje

V velikem morju,
v oceanu mojih misli,
na napihljivi blazini
iz dogodkov in ljudi.

S slamico rumeno,
ko srkajo koktejle,
pijejo veselo
pijačo moje psihe.

Ko s sončnimi očali,
mi gledajo v dušo
in z nežno me brisačo
pokrivajo ponoči.

Ko veter jih prevrne,
ko padejo v vodo
in sanje neplavalke
utonejo v večnost.

4 comments:

polona said...

ohh... lepo!

hvala za obisk... me veseli, da se je pridružila še ena pesnica :)

DROBTINICE SVETLOBE said...

Pesem je cudovita, dalec prezrela za tako mlado dekle, kot si ti in polna svojskega pristopa do sanj...
Lepo, Monroe.

Objem in lep vikend.

neikka

Pucca said...

polona: hvala za obisk :)

neikka: hvala za čudovit komentar.

al: super haiku, lepo dopolni stran, hvala:)

LP, Pucca

Anonymous said...

Prijazen pozdravček. Vesela sem, da lahko postojim ob tvoji gredici, na kateri lahko pustim tudi sledi... No, pa imam tudi na tem vrtičku svoj blog lucija-lucija07, se imenuje...

Ko utonejo sanje - preneseno - ne utonejo zares, zares; vedno priplavajo na površje...

V velikem morju,
v oceanu mojih misli,
na napihljivi blazini
iz dogodkov in ljudi.