Odleti
Ko čutiš,
da nimaš kam,
da vsa vrata so zaprta,
niti ena vsaj malce priprta,
takrat poglej v nebo.
Poglej,
kako se ti zvezde
smejijo,
oblački kot sladkorna pena
se zdijo,
v disku vesolja
luna se vrti.
Poišči,
kje izgubil si krilca,
ulovi jih v zlatih travnikih,
ne teci
po mračnih ulicah,
ne teci
po sledeh krvi.
Ko čutiš,
da nimaš kam,
natakni si krilca in odleti,
odleti k zvezdam sestricam,
odleti v magično nebo.
2 comments:
Monroe, nekje med pravljicno renicnostjo in sanjami, sem dojela pesem...
Saj v tem je car, vsak jo bo za;util po svoje.
Imej lep vecer. Objem, neikka.
Ko misliš, da so se ti zaprla vsa vrata, ko čutiš, da nimaš več kam, se vedno najde okno, ki ga Bog na široko odpre.
Lepo, prijetno, za dušo.
Čeprav deževen, naj ti bo lep večer, naj te pobožajo dežne kaplje. Tudi v tem je čar narave.
Pozdravček, Lucija
Post a Comment