Tu,kjer je sonce popilo morjein se praznina napolnila s prividi,ko se v uri sencodstrnejo skrivnostiin se telo, spremenjeno v sipino,pokrije z zvezdami...sem zaznala dih vetra,ki se poigrava v tvojem pogledu.Človek barve zemljeme je naučil bratizgodbov vsakem zrnu peska.Patricia Rodriguez Ruiz
Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
7 comments:
Ozaveščaš s temi besedami, resnično pomiriš..
Nežna ljubezen, ki jo čutiš na svoji dlani. Želiš, da te še dolgo boža in naj te boža. Krasna pesem.
Kje si, dekle?
Naj ti bodo lepi dnevi.
Pesem pa kot grozd, da cutimo njegov okus, ga je treba imeti v ustih.
O,D.
Aaaa Pucca, fak fak fak.
kera pesem. sem trenutno ful v takem filingu, da sanjarim o teh stvareh, ki jih pises, .. ceprav niso resnicnost, me obhajajo in hrepenim.
huuuh.
pridna bodi. papa
Prikradla se mi je misel, ko sem v preteklosti podobno čutila, ko mi je govoril z očmi; "uščipni me, ko sem tu pred teboj, da potrdiš svoje upe."
Vse dobro :) od vvooodnarke !
Prišla sem te malo pobožati v ta deževen nedeljski dan. Zame je kljub vsemu lep. Želim, da je tudi zate.
Objem od Vilinčka!
mmm...
ampak...kaj pa če se zbudim s sanj?
Post a Comment