Tu,kjer je sonce popilo morjein se praznina napolnila s prividi,ko se v uri sencodstrnejo skrivnostiin se telo, spremenjeno v sipino,pokrije z zvezdami...sem zaznala dih vetra,ki se poigrava v tvojem pogledu.Človek barve zemljeme je naučil bratizgodbov vsakem zrnu peska.Patricia Rodriguez Ruiz
Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
5 comments:
jooooj pucca, kako se js pocutim tako kot tale tvoja pesem.
kako kako.
podarila bi mu jo, o kako bi mu jo.
mi dovolis?
kot da bi mi vzela srce in natipkala, kaj se v njem dogaja.
aaaa
lepo, da se oglasis. tudi jaz se bom trudila, da pridem precekirat kej tvoj blog. vedno v njem najdem nofe sfere in custva. cudovito.
objem
Všečna.Ždiš vmeni.
Ja.Vem.Pucca.Vem.Hvala.Za.Tole.
Vidis, dekle, poiskati ga moras le v sebi:)))
Lusen zaljucek.
Lepo bodi, Pucca.
meni je tudi to všeč: "iščem te, a ti ždiš v meni."
:)
Zelo lepa pesem. Ohrani v sebi vse lepe občutke in ti zaželim en krasen, lep vikend.
Post a Comment