Dragemu
Obriši mojo solzo,
obriši jo z besedo,
s tisto,
ki je dolgo ni,
s tisto,
ki poznaš jo ti.
Povej mi kratko zgodbo,
povej mi jo šepeče,
tisto,
kjer še konca ni,
tisto,
kjer sva jaz in ti.
Zapoj mi melodijo,
zapoj mi jo zveneče,
tisto,
prek zelenih trat,
tisto,
kot poljub na vrat.
Pobožaj moje lice,
pobožaj me ljubeče,
mene,
ki si ljubil me,
mene,
ki pogrešam te.
6 comments:
zgodba najina
utrinek moje duše
pravljica večna
S pozornostjo, Pucca
Pucca, ta predvelikonocni cas mi komaj dovoli priti na net...
Koncno sem prisla in prebrala vse, kar si napisala.
Zanimivo in lepo.
Objem, neikka.
hvala, neikka. zelo cenim tvoje obiske :)
Predelala sem nekaj tvojih zadnjih pesmic. Zelo dobro pišeš, tvoja poezija je zelo raznolika, v njej so vse barve od svetlih pa do temnejših tonov. A pesem utripa s tabo, zato jo tudi začutiš.
Super, še pridem kaj na tvojo stran. :)
Pozdrav od Vilinčka!
Hvala, Vilinček. Mi veliko pomenijo komentarji :)
Tudi jaz te še obiščem, zagotovo.
Good for people to know.
Post a Comment