Sunday, April 29, 2007


Najin zadnji spev

Gledam te,
neubogljenega,
kako spiš
in sanjaš.
Gledam te,
tako luninega,
kako v njenem naročju
se ziblješ.

Poslušam te,
spečega ob meni,
kako dihaš,
se razdajaš.
Poslušam te,
tako nežnega,
ko z zaprtimi vekami
mi šepetaš.

Slišim te,
tako mojega,
kako biješ
in lebdiš.
Slišim te,
ko tiho poješ,
v klobčič zvit,
le meni.

Poljubljam te,
močno objetega,
ko živiš
in dihaš.
Poljubljam te,
tako nevednega,
da to je zadnji
najin spev.

7 comments:

Aljo said...

čustveno, čuteče, žalostno...

zelo lepo

Anonymous said...

Super Puca! Vse boljša si, čuti se, da nekaj močnega bije v tebi. Naj bije še naprej!

Pozdrav od Vilinčka!

Pucca said...

Je bil utrinek mojih sanj, ki sem ga nato spesnila :)

Hvala aljo in hvala vilinček :)

Anonymous said...

Sanjati ni greh! Mogoče pa se enkrat izpolnijo, predvsem tiste lepe... treba je verjeti. :)

DROBTINICE SVETLOBE said...

Poljubljam te
tako nevednega
da si želim
da te česa
naučim...

hehe, sanje, sanje, Pucca.


Lepa pesem.

fajn bodi, neikka.

Anonymous said...

Krásné...jseš dobrá

matejca said...

ful lepo...žalosten konec :(
nikol ne veš, kdaj doživljaš nekaj zadnjikrat