Pustim si sanjati
Zapiram veke
kot vrata pred svetom,
odpiram že druga
in tečem v sanje.
Skačem po lužah
iz solz razočaranj,
ogledujem si kipe
poznanih ljudi.
Stopam po stezi
preteklih spominov,
padam v brezno
potlačenih čustev.
Si drznem vse,
kar ne bi si smela,
si mučim srce,
znoj hrepenenja.
Mu tečem v objem,
ko res ne bi smela,
mu božam lase
in v vetru molčim.
8 comments:
Stopam po stezi
preteklih spominov,
padam v brezno
potlačenih čustev.
Sem v fazi temeljitega čiščenja, duše in telesa... Občutek imam, da vsi pišete o tem, kamorkoli se ozrem... kot da mi vsi pomagate in stojite ob strani... Hvala.
Lep začetek tedna, Lucija
Pucca, pri tvojih letih je treba le zalupitniti z vrati in iti, velikokrat oditi, da ne pristanemo na tleh, rabiti.
Všeč mi je posnetek, razbita realnost kriči iz njega in tvoj beg v sanje.
Velikokrat so sanje VSE, kar imamo in v kar se lahko zatečemo.
Skoraj preresna pesem za tako mlado deklico.
Bodi dobro in čuvaj se.
neikka
Včasih ostanejo v nas zelo močni delčki in jih je težko izbrisati, zato si tu in tam še dovolimo sanjati. Naj bodo te sanje čimsvetlješe, tiste temne reči, pa čimprej izbriši iz srca.
Lepa pesem!
Uživaj!
Včasih so sanje res uteha. Ampak moje so mirne, moram potrkati. Večinoma sanjam samo o lepih rečeh.
Pa čim manj mor, prijatelji :) Hvala za obisk.
Lepo zapisano,
zakaj bi bežali od temnih sanj?!
Od sanje ne poskušajte bežati, lahko se zgodi, da se v najtemnejših skriva popolen navdih!
LP
p.s.: v soboto sm zvedu, da so izključl tvojga sošolca :S WTF
pa tok je bil dobr tretji govorc :S
Koga, pucca?
Mi napises na mail?
Lep vecer vsem. neikka
Jap, na žalost. Škoda ga je, ker je definitivno bodoči intelektualec.
Mu že mrzlično posojam zapiske. Zdej bo delal po izpitih.
Hvala, Pucca, za informacijo in mail:))))
In le pomagaj mu...
Bolj kot besede nas označujejo dejanja.
Pozdrav, neikka.
Post a Comment