Brez limita
Izginjam
preperela od sonca,
vsa polna
ugrizov modrasa,
presiham
kot čustva v meni,
na noč,
ko sanjajo vsi.
Razbolela
od gnitja občutkov,
spotena
od hlipanja duše,
preklana
prek tisočih trupel,
na noč,
ko ljubijo vsi.
Postana
od vse empatije,
zažgana
prek žetve tegobe,
prekleta
od hladnih obrazov,
na noč,
ko limita več ni.
18 comments:
puščaš me brez besed :)
močni verzi, ki me vabijo nekam v nevarne kraje :)
objem!:))
zelo dobro... močno, boleče.
le pesniški preblisk, upam.
lepo bodi!
dekle dežja: hvala, pošiljam objem nazaj.
polona: odgovorim lahko z verzi, ki jih je svetloba napisala v eni izmed zadnjih pesmi.
Pesmi
živete
v najgloblji samoti
Bile ste
samo
Trenutki.
evo, jaz pa šibam s prijateljicami na pag za teden dni.
ne me preveč pogrešat, hehe:)
papa
Lepo se imej,
veliko se smej,
naj se srce razvedri,
natoči v žile moči,
za novih korakov na pot...
ki jih ne prešteješ.
Naj vikend položi najlepše stvari v tvoje dlani :)))) vvooodnarka
***
Truden korak
gre skozi
čas
kjer vojna
ne pozna
miru
kjer je
ljubezen
poteptana
in ti
sam
sredi brazd
gledaš
lunin obraz
Iz zbirke: Obraz lunine sence, Vlatka K. , na zgornji komentar.
Pucca, ti pesniška duša,
ki vsak trenutek globoko občutiš
in z neverjetnimi verzi ovekovečiš!!
Pijem tvoje močne besede!!!
Na žalost sem prepozna,
da ti zaželim srečno pot!!!
Vem, da ti bo lepo!!!
Pogrešala te bom!!!
boleče...
ti pa se lepo imej,
a.
uživaj na morju!
Lepo bodi, žal tudi jaz z zamudo:))))
Seveda lep pozdrav iz okolice Kartagine...še kak dan, potem pa se premaknemo v glavno mesto Španije...
Se bova kaj videli?
Na sever se vračam 2.septembra.
LP. Dragica
super, se opravičujem, da nisem imela časa brat tvojega bloga
AaaaAAaaa PUCCA.
kako čutna, turobna je tvoja duša, tukaj v tej pesmi. jo zbruhaš, ampak še vedno ostaja, notri, znotri tist občutek-da bodo misli vedno vedele.
tvoja pisarija mi je tako pisana na kožo, še milijonkrat ti bom rekla, da me bereš.
lepo.
ana
Obrni sonce z druge strani,
da vidiš kaj ti lahko podari,
vse rane zaceli,
v srce nasmeh naseli,
solze posuši neprespanih noči,
obrni sonce z druge strani,
da pokaže tvojo ti pot,
po kateri je manj bolečih tegob,
na obrazu osebkom led stopi,
da z lica in srca sončna toplina žari,
vsem prinaša srečo, lepših dni.
Naj ti vikend veliko lepega podari :)))) vvooodnarka
Ubijalska.
Vleče za sabo.
Se pogrezne vase.
Vendar ostane pečat.
Kar leti z mene ko berem tvoja dela.
Huda si, ni kej!:)
Prelistano, pregledano, spet na tekočem...
Upam, da si zdaj še počitniška, manj boleča, kajti pesem me nese, da te objamem.
Lucija
dragi moji,
sem nazaj :)
hvala vsem, ker čutite z mano.
Ravnokar sem razmišljala o ritmu in melodiji, ki te vodi skozi poezijo... izredno dober posluh moraš imeti.
In enako zaznavam tudi pri Pištin Fridi... le, da on piše v rimi.
Super puca, res si dobra pesnica.
Post a Comment