Šepet vetra je bral moje misli. Duša je rojevala novo pot. In življenje se je skrilo v enega izmed kotičkov, branih v usedlini želja.
Ker živim...
Ker ljubim...
Ker doživljam...
Ker čutim...
Močneje kot drugi? Bolj intenzivno kot sonce?
Čutim še globje, čeprav sem spet doma. Toliko novih stvari, ki mi jih je prineslo poletje, toliko čarovnij, ujetih v poletne noči, toliko hrepenenj, odvitih iz celofana...
In spet vse hiti dalje. Sem že polnoletna. Konec je počitnic. Čaka me prelomno leto. No, eno izmed njih. Mu bom kos? Seveda. Z novo energijo, z novo inspiracijo, v krogu pozitivnih ljudi. In z vsemi blogerji ter njihovimi verzi, ki spodbujajo mojo domišljijo in božajo še vse nevzburjene živčne končiče.
In vroče je. V meni.
10 comments:
naj bo vroce, samo vroce, ker tako ti lahko ze kapljice potu povejo, da je to - to.
aaaa pucca, aaa :)
samo to sem hotela reci.
uzivaj v danasnjem cudovitem, navdihnjenem dnevu.
jaz grem z necakinjo na sladoled. :)
papa
ojla,si se le vrnila,želim ti vse dobro v tem prelomnem letu
Pucca, a ne,
ko smo polni sonca,
nam nič ne morejo grozeči oblaki,
nam nič ne morejo nevihte!!!
(((O)))
čudovita iskrena objava.
vriskam s tabo. me slišiš? zagotovo tako, kakor jaz tebe.
hvala...
ana: fajn se maš ti, na sladoile, mnjamaaa.
snow: ojla, ja, sem že nazaj in hvala.
odsevi neba: zato pa je nebo :))
mah: nekaj res odmeva, si to ti? :))
seveda boš kos temu letu in še mnogo drugim!
vse lepo, objem!
Ker živim...
Ker ljubim...
Ker doživljam...
Ker čutim...
Krasne misli si nanizali. Želim ti čim več lepih trenutkov in naj ti občutki kar trajajo in trajajo...
Tisoča bralka...
Čestitam, Monroe.
Lepo bodi in uspečno šolsko leto in veliko modrosti.
Objem, neikka.
prelepe želje... hvala, dragi moji :)
Nič strahu, samo naprej, pogumno naj te vodi tvoj korak. Ne boj se prelomih let, ker služijo samo zato, da se jih kasneje lepo spominjamo! Ti zmoreš več, kot si mogoče v tem trenutku misliš ;) O.k., zdaj goriš. dovoli da dogori potem pa z delavno temperaturo naprej ;)
Post a Comment