Preteklosti sled
Gledam te,
gora,
kako se budiš.
V jutranjem svitu
te sonce poljublja,
v nocojšnjem zahodu
vsa rožnata spiš.
Tako daleč sem stran
in tako blizu
sem bila ti.
Ko sama stojiš,
prav majhna,
nepomembna,
ko si objeta
s tisočero pogledov,
dotaknjena
z negovano
in hrapavo dlanjo,
ko pušča sledi
na tebi speči Mojzes,
ko te gledam ob sebi,
gora Nebo.
10 comments:
Vsakič nekaj novega, izvirnega.
Tudi tebi sem prišla javiti, da bom te dneve manj aktivna. Trgam stanovanje. A bom skušala vsaj kaj pokukati, morda tudi še kaj spesnim, odvisno od časa...
Objemček, ko se umiri...bom nadoknadila za nazaj :))
Ti kar piši svojo poezijo, ker te z veseljem berem...
NOčko!
Ja, deklica moja, spet si me presenetila s svojo izvirnostjo... Včasih kar ne morem verjeti, da si tako mlado dekle...
Lepo, lepo...
Nočko in velik objem, Lucija
gora, večna, v naši minljivosti...
(mi je všeč raznolika motivika tvoje poezije :)
Izvrstna berljivost pesmi, dobra sporočilnost, edinstven pogled na svet.
Keep on the good work!
hvala...
ne vem, kako je mogoče, da je nisem nikoli prej omenila, ampak se je po spletu naključij gora nebo spet znašla v mojem spominu.
pravzaprav sem ravnokar prebrala delo maje novak-karfanaum ali as killed, ki se dogaja v jordaniji. ker sem jordanijo po dolgem in počes doživela 3 leta nazaj, mi je bilko vse spisano še bližje.
v enem od odlomnkov maja novak omeni tudi goro nebo in pravi, da je tam gor mojzes najbrž umrl od dolgčasa.
in to je razburkalo mojo domišljijo in znašla sem se na istem mestu kot takrat. meni je vse, kar sem tam doživela, pomenilo zelo veliko. sploh pa gora, ki jo povezujemo s tako pomembno preteklostjo.
jao, počes, kaj sem to napisala? popravljam: po čez...
Pesem je lahko večpomenska, gora lahko dobi veliko pomenov, pač bralec jih daje...
Krasno,pucca.
Pozdrav, neikka.
Jaa super je...
hvala in objem :)
gora je sama po sebi močan simbol, ki daje dodaten pomen tvojim besedam.
lepo, uživaj!
Post a Comment