Sita sem
Sita sem
brbončic
in grenkega okusa
žveplenih ustnic
grenkih oči
in sita
gledanja na uro
terorja v glavi
praznih besed
sita
da svet je premajhen
za lačne oči
za gnezda vseh ptic
za roko v roki.
Sita sem
ko jokaš o soncu
ko jokaš o zvezdah
a vidiš jih ne.
In lačna
besed sem
in verzov
in ritma
sem lačna na svetu
a o pesnikih
nihče.
8 comments:
He he, enkrat sem na podobno temo kot ti tudi sama napisala pesem z naslovom: Ne hvala, danes nisem lačna vaših laži... Zanimivo, kako se nam včasih vsega nabere in ja, tudi jaz ima tega dreka dovolj!
Tudi mene je prevzela tvojo pesem.
Znova lepo spisana in ritmična...
Dva nasprostna pola "minus in plus" sta v tebi bila dvoboj in rodila se je ta pesem.
Sit in lačen...
Zelo dobra si... naj te lakota še večkrat premaga.
Res mi je všeč tvoja poezija...
Lep dan ti želim!
tale pesem je totalni zadetek mojega trenutnega počutja,hehe,...nekaj je v vesolju
Hvala za branje in tvoj dotik. Zadnje čase opažam, da se le nekaj v ljudeh prebuja, in opažajo, da se jim oddaljuje življenje v divji tempo ekonomije, pločnika, železa,... Stran od svojega srca in z bližnjimi komaj še ujamejo dotik pogleda, besed, dotik roke,...
Lep večerni pozdrav, vvooodnarka
je zdlo lepo si napredovala. dejnsko je nekaj na tebi in tvojih pesmih.
Aljaž
Pucca, sit biti, kako resnično in kako potebno:)))
pristna občutja in veliko idej. Bravo.
Objem, pesnica.
"a o pesnikih nihče"?" no ja ;))).
pesem je pa super ujet in ubeseden trenutek poznanih občutij.
lepo se imej,
a.
ps in vse najboljše!
se mi zdi, da sodoben ritem življenja utelesi praznino v nas.
pa vendar... dokler nismo kot japonci, je še uredu :)))
pozdravčke na vse bloge ;)
lepo nedeljo želim.
Post a Comment