Najin zadnji spev

Gledam te,

neubogljenega,

kako spiš

in sanjaš.

Gledam te,

tako luninega,

kako v njenem naročju

se ziblješ.

Poslušam te,

spečega ob meni,

kako dihaš,

se razdajaš.

Poslušam te,

tako nežnega,

ko z zaprtimi vekami

mi šepetaš.

Slišim te,

tako mojega,

kako biješ

in lebdiš.

Slišim te,

ko tiho poješ,

v klobčič zvit,

le meni.

Poljubljam te,

močno objetega,

ko živiš

in dihaš.

Poljubljam te,

tako nevednega,

da to je zadnji

najin spev.