Tu,kjer je sonce popilo morjein se praznina napolnila s prividi,ko se v uri sencodstrnejo skrivnostiin se telo, spremenjeno v sipino,pokrije z zvezdami...sem zaznala dih vetra,ki se poigrava v tvojem pogledu.Človek barve zemljeme je naučil bratizgodbov vsakem zrnu peska.Patricia Rodriguez Ruiz
Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
5 comments:
Lep niz haikujev, Pucca.
In prekrasna fotka.
Bravo!
Pa lepo lahko noč.Neikka
res ti je uspelo
Utapljam se v tvojo paleto barv. Zelo dobro spisano... toplo in čutno.
Lep dan!
Cvet ti je hvaležen za ta čudoviti spev, ujet v mavrične odtenke barv... Lepo!
Še, še, še...
S cvetom se vam oba zahvaljujeva za lepe komentarje, hehe :)
Objem, Pucca
Post a Comment