Tu,kjer je sonce popilo morjein se praznina napolnila s prividi,ko se v uri sencodstrnejo skrivnostiin se telo, spremenjeno v sipino,pokrije z zvezdami...sem zaznala dih vetra,ki se poigrava v tvojem pogledu.Človek barve zemljeme je naučil bratizgodbov vsakem zrnu peska.Patricia Rodriguez Ruiz
Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
3 comments:
Se vidi, da so prazniki, vsak na svojem delu sveta, proč od PC-jev....
Ne boj se, kot sem že napisala, lepo, prelepo sporočilo.
objem, neikka.
Ja, kratka sicer je, ampak sporočilo pa mislim da zelo izrazito :)
Ne boj se! Znova me pesem spominja na eno izmed mojih. Seveda z malo drugačno vsebino. A razmišljam, kako se dopolnjujemo... Znova zelo lepa pesem!
Post a Comment