Thursday, May 17, 2007

Besede...

Poslušaj jih,
tako so tihe,
speče
na ravnih črtah,
stoječe
na zastrti belini.
In hkrati
tako so glasne,
morilsko kričijo,
vrejo
od občutij poeta,
norijo
iz razklane duše.
Hršijo
v ušesih
praznih ljudi,
lovijo
se v mislih
glasne tišine.

8 comments:

Anonymous said...

Malo drugačna pesem, kot sem jo vajena pri tebi, a zelo dobro speletena... me je potegnila vase.
Glasna tišina...

Lep dan ti želim, poln sonca! :)

polona said...

ah, moč besed!

zelo všečno, hvala.

lepo bodi!

Anonymous said...

Hršijo
v ušesih
praznih ljudi,
lovijo
se v mislih
glasne tišine.

Pa kako za božjo voljo najdeš takšno skladnost besedi? Carica... Je tvoja mami brala poezijo, ko te je nosila?

Pozdravček, objemček... Še veliko takšnih posladkov. Lucija

Pucca said...

Vilinček, res je, malo drugačna kot ostale :)

polona, hvala za obisk.

lucija, hehe. moja mami pravzaprav ni ljubiteljica umetnosti, nikakor tudi ne poezije. na žalost. nihče v družini ni, zato sem jaz mogoče malo drugačna zanje, boemska. ji kdaj pa kdaj preberem kakšno pesem, so ji všeč, ampak se vanje glih ne poglablja. tako pač je. različni smo si :)

Anonymous said...

Prifrčala, da ti zaželim lep sončen vikend in da se ti zahvalim za obiske na moji strani, tudi jaz te še kaj obiščem.

Uživaj! :)

Aljo said...

Hršijo
v ušesih
praznih ljudi,
lovijo
se v mislih
glasne tišine.



imam podobno predstavo o tem :)
odlični zadnji verzi

Pucca said...

hvala, aljo :)))

DROBTINICE SVETLOBE said...

zelo originalna pesem in zelo spevna, ritmična.

Zares dobra.

Objem, neikka.