lucija, hehe. moja mami pravzaprav ni ljubiteljica umetnosti, nikakor tudi ne poezije. na žalost. nihče v družini ni, zato sem jaz mogoče malo drugačna zanje, boemska. ji kdaj pa kdaj preberem kakšno pesem, so ji všeč, ampak se vanje glih ne poglablja. tako pač je. različni smo si :)
Tu,kjer je sonce popilo morjein se praznina napolnila s prividi,ko se v uri sencodstrnejo skrivnostiin se telo, spremenjeno v sipino,pokrije z zvezdami...sem zaznala dih vetra,ki se poigrava v tvojem pogledu.Človek barve zemljeme je naučil bratizgodbov vsakem zrnu peska.Patricia Rodriguez Ruiz
Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
8 comments:
Malo drugačna pesem, kot sem jo vajena pri tebi, a zelo dobro speletena... me je potegnila vase.
Glasna tišina...
Lep dan ti želim, poln sonca! :)
ah, moč besed!
zelo všečno, hvala.
lepo bodi!
Hršijo
v ušesih
praznih ljudi,
lovijo
se v mislih
glasne tišine.
Pa kako za božjo voljo najdeš takšno skladnost besedi? Carica... Je tvoja mami brala poezijo, ko te je nosila?
Pozdravček, objemček... Še veliko takšnih posladkov. Lucija
Vilinček, res je, malo drugačna kot ostale :)
polona, hvala za obisk.
lucija, hehe. moja mami pravzaprav ni ljubiteljica umetnosti, nikakor tudi ne poezije. na žalost. nihče v družini ni, zato sem jaz mogoče malo drugačna zanje, boemska. ji kdaj pa kdaj preberem kakšno pesem, so ji všeč, ampak se vanje glih ne poglablja. tako pač je. različni smo si :)
Prifrčala, da ti zaželim lep sončen vikend in da se ti zahvalim za obiske na moji strani, tudi jaz te še kaj obiščem.
Uživaj! :)
Hršijo
v ušesih
praznih ljudi,
lovijo
se v mislih
glasne tišine.
imam podobno predstavo o tem :)
odlični zadnji verzi
hvala, aljo :)))
zelo originalna pesem in zelo spevna, ritmična.
Zares dobra.
Objem, neikka.
Post a Comment