Tu,kjer je sonce popilo morjein se praznina napolnila s prividi,ko se v uri sencodstrnejo skrivnostiin se telo, spremenjeno v sipino,pokrije z zvezdami...sem zaznala dih vetra,ki se poigrava v tvojem pogledu.Človek barve zemljeme je naučil bratizgodbov vsakem zrnu peska.Patricia Rodriguez Ruiz
Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
5 comments:
Wau wau! Vidim, da si dobila morski navdih... lepo! Paše ta šum morja :)
kajne da:))
pošiljam ga vsem, ki mogoče morja letos še niste doživeli oz. že hrepenite po njem..
oh... lepo, kaj naj rečem...
tudi mene še čaka morje v septembru...
polona,
pravijo da je septembra najlepše ;)
Morje je dihalo s tabo. In znova tvoja melodija in ritem...
Post a Comment