neikka... jaz grem juri ponoči pa pridem šele 2. septembra nazaj domov, ker gremo v grčijo na maturanca. boš mogoče prvi teden v septembru na obisku v lj, da se srečava?
vsem ostalim pa pošiljam sonček. tole avgustovsko vreme je res izneverilo :(
Tu,kjer je sonce popilo morjein se praznina napolnila s prividi,ko se v uri sencodstrnejo skrivnostiin se telo, spremenjeno v sipino,pokrije z zvezdami...sem zaznala dih vetra,ki se poigrava v tvojem pogledu.Človek barve zemljeme je naučil bratizgodbov vsakem zrnu peska.Patricia Rodriguez Ruiz
Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
8 comments:
Privlačen haiku....poln šarma!
Saj verejeti ne morem, kaj vse skriva tako mlado dekle v sebi.
Monroe, drug teden bom kdaj pritekla v Lj, ti pošljem mail, da skočiva na sladoled.
Sicer pa šele takrat, ko bova z neikkom predstavljala knjigo.
Objem, Dragica.
V tebi zaklad.
Lepo!!!
Skozi lino oblakov
je pravkar pokukalo sonce ----
zate!!!
Ja fajn...potegne me v neznano...
mhmmm...
neikka...
jaz grem juri ponoči pa pridem šele 2. septembra nazaj domov, ker gremo v grčijo na maturanca. boš mogoče prvi teden v septembru na obisku v lj, da se srečava?
vsem ostalim pa pošiljam sonček. tole avgustovsko vreme je res izneverilo :(
Naj ti bo! Uživaj na soncu in palži in pod modrimi oblaki :)
Sonce, ki se skriva v vseh nas... tudi pod temnimi nebesi, lahko najdemo toplino in srečo za svojo dušo in srce.
Post a Comment