jaaa.. nebo, ej nebo.. včasih se mi zdi, da ga nisem vredna, včasih se mu ponižno priklanjam, včasih bi mu zabrisala kamen v fris, včasih bi ga častila, včasih.. ja, včasih pa se skupaj smejiva, jočeva ali pleševa.. nebo.. neskončje zasmrtja in nadživljenja.. pucca, lep deževni večer si naredi!
Tu,kjer je sonce popilo morjein se praznina napolnila s prividi,ko se v uri sencodstrnejo skrivnostiin se telo, spremenjeno v sipino,pokrije z zvezdami...sem zaznala dih vetra,ki se poigrava v tvojem pogledu.Človek barve zemljeme je naučil bratizgodbov vsakem zrnu peska.Patricia Rodriguez Ruiz
Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
8 comments:
Brezčasno sediva.
Strmim v nebo,
nežen poljub na obraz...
;))
Kapljice,
pogled so zameglile,
ampak slutiti je
zeleno pravljico
za njim...
Lepo!!!
(((ONA)))
obe sta me dopolnile na svoj način :) hvala vama :)
pozdravček,
Pucca
zvedavo!
zvedavo okno!
všeč, zelo všeč..
/a mi vlečemo zavese, cepci/
haha, mah, res je :)))
koliko razpoloženj je ujetih na nebu!
všečno tole :)
polona, mah,
nebo je večna fascinacija :)
bodita lepo. najlepše.
jaaa.. nebo, ej nebo..
včasih se mi zdi, da ga nisem vredna, včasih se mu ponižno priklanjam, včasih bi mu zabrisala kamen v fris, včasih bi ga častila, včasih.. ja, včasih pa se skupaj smejiva, jočeva ali pleševa..
nebo.. neskončje zasmrtja in nadživljenja..
pucca, lep deževni večer si naredi!
Post a Comment