Tu,kjer je sonce popilo morjein se praznina napolnila s prividi,ko se v uri sencodstrnejo skrivnostiin se telo, spremenjeno v sipino,pokrije z zvezdami...sem zaznala dih vetra,ki se poigrava v tvojem pogledu.Človek barve zemljeme je naučil bratizgodbov vsakem zrnu peska.Patricia Rodriguez Ruiz
Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
6 comments:
ooo lepooo...pa slikcaa...res vauu...
Lepo! Malo besed in z njimi povedano vse :)
Pucca,
spet sva skupaj preko Mile -
še ena med igralci -
njena:
"LJUBEZEN
varuje v meni
oltarno luč
Z molkom krmim
njen soj
Zaznal me boš
v temi
Me čakaš
Kje"
Fantastična je,
saj še vedno živi v svoji pesmi.
En ((((((((Objem)))))))))))) zate!
o, imam rad... milo kačičevo in srečka kosovela, zelo. tako imam včasih občutek, ob takih pesnikih, da je že vse izrečeno...
Zelo topla in svetla misel.
Lepo se imej na svoji strani, naj te sonček boža vsak dan...
Lepo.
Prav včeraj sem na polici MK v Nebotičniku videla njeno zbirko. Imam doma njena Minevanja, ki to niso ... ni pozabljena!
Kaj vse naslika nebo!
Prijeten večer, pozdrav,
Al
Post a Comment