Wednesday, October 17, 2007




Ranjeno

Ranila sem
pot
s korakom pohojenih sanj,
ranila sem
lino
vzhajajočega sonca,
ranila
rano jutro
vstopajoče v meglici,
ranila sem
čas,
ga vrgla v nebo.
In ranila
krivuljo,
ki dela nasmehe,
ranila
zeleno
Lorci iz mesečine,
ranila
sem vse tisto,
kar dnevu dano
je bilo.

Vem.

Priznam.

Le grešnik sem.

10 comments:

DROBTINICE SVETLOBE said...

Ranila sem
pot
s korakom pohojenih sanj,
...kako lepa prispodoba, Pucca!

Prelepa pesem, očaraa sem.

objem, neikka.

Anonymous said...

Tudi mene je očarala ta tvojo pasem. In nisi grešnica. Si oseba z vsemi lastnostmi, ki jih nosimo ljudje... Vseh nas se skriva dobro in slabo. A vem, da je v tebi več dobrega. :)

Uživaj, rada te berem

vvooodnarka said...

Pucaa,

Lepa pesem :) a mi srce stisne, in se vprašam; "zakaj v njej toliko obtoževanja" "zakaj" Prime me, da bi celila to bolečino. Nikar dekle, nikar, si v sozvočju celotnega stvarstva.

Lep večer, miren spanec in sladke sanje, vvooodnarka

aleks said...

delim, delim, delim ta občutja... s temi tako močnimi stihi

Lenkica said...

Kot mi vsi pucca, zato pa smo tle da se učimo a koko...

Anonymous said...

Ko bi imela jaz tvoja leta in ta doživetja, ki jih imam zdaj, bi rekla samo: "Živela bom samo v skladu sama s sabo."
Hvala, ker daješ smisel prihodnosti. A sem ti to že povedala? In delaš se v dobro pesnico.

Ljubi. Pa bo vse.
(tvoja) S

Anonymous said...

Popravek: delaš se v še boljšo in boljšo pesnico. Delaš se v Pesem.

Jaz bom s svojim temperamentom težko napisala "The Pesem" - nimam potrpljenja in nič mojega mi ni zares dobro. Ne vem, če me razumeš. Vedno iščem v sebi boljše.

Kot rečeno: še vedno težko verjamem, da je v eni taki mladi duši tako raznobarven svet kot je v tvoji. Nazdravljam ti!

Anonymous said...

No končno ena prizemljena pesem (sem že prej brala pesmi pa je bilo vse tako "vesoljsko" usmerjeno hi hi)! Grešim... je pa zato odpuščanje potem tako božansko... :) Lepo pozdravljena, je malo trajalo ampak mi je uspelo se prekotaliti k tebi med tvoje čudovite verze in pesmi!

Pucca said...

joj, kakšen deževen dan. tako siv. preveč turobno zame, ki imam rada barve :(

končno dan brez učenja, pa tako pusto...

upam, da vsaj lahko iz svoje duše stisnem vsaj peščico sončka, ki ga hranim v sebi - za vas :)))

in hvala za komentarje.

svetloba... dobro je bit vedno malce samokritičen, vedno, vedno. a ne preveč :P

Anonymous said...

"Ranila sem vse tisto, kar dnevu dano je bilo."

Draga Pucca, lepa pesem.
Berem jo kot obtoževanje sebe - ranjenje sebe in nikogar drugega.
Torej odpusti sebi in se imej rada, tudi drugič, ko bo šel mimo še kakšen dan! Poznam ta občutek, a grešnik/grešnica, ne to mi ne gre.
Aleks, ne!
Samo kot del poezije lahko tako zapišeš-ta ...

Lepo jesensko nedeljo!

Al