Saturday, November 10, 2007



Jesenski dan, pravzaprav rahlo nenavaden za ponavadi dokaj mrzel november. Hodim po tlakovani mestni ulici, nad mano pa se menjavajo Sonce in oblaki, svetloba in tema. Menjavajo se tudi ljudje, drveči po isti ulici.

Začnem konzumirati okolico. Toliko različnih obrazev, želja, pogledov, morale. Toliko različnih gub in osebnih izkaznic. Ista pa je hitrost, podrejena dvema plastičnima kazalcema.
Napotim se proti trgu in še vedno opazujem ljudi.

Iščem nekoga, ki se bo ustavil in vdihnil.


----------------------------------------------------------------------------


Dih.
Tišina.
Dih.
Pišem pesem.
Lovim
strasti,
nerazburkane
verze,
razbiram z ustnic
ti strahove.
Borim se.
Ne minevam.
Bitka
s kazalci.
Meso
in
plastika.
Okrog balast.

11 comments:

Anonymous said...

Deklica draga,
imam kar malček slabe vesti za nazaj, a zdaj sem nekako zamujeno nadoknadila... Ta moja služba, ki je prej skoraj dve leti ni bilo, mi hodi mejčkeno navzkriž... Pa to, da najdražji živi pri meni, tudi... Oboje je sicer O.K., a časa samo zame je s tem manj...

Sicer pa itak veš, kaj bom napisala, a ne? Prekrasna si, v pesmi in besedi... Lepo je priti na obisk in v miru božjem posedeti pri tebi, skofetkati jutranjo kavico, pogledati še naokrog in potem v obratnem vrstnem redu spisati komentarje...

Lepo bodi, Monroe. Pri meni sije sonček tako zunaj kot znotraj. Naj bo tudi pri tebi tako.

Objem, Lucija

vvooodnarka said...

Takole sprehajanje ali pa obvezna pot po opravkih. Obrazi mimoidočih govorijo; a vsak svoja občutja, zgodbo, ki jo nosijo v sebi. Opazovanje po svoje tudi zanimivo. In, če se ti ob tem še pesem piše je super :D :)

Lep vkend, vvooodnarka !

DROBTINICE SVETLOBE said...

jaz pa sem šele po kosilu na inter-esu odkrila tvojo novo pesem, jo pokomentirala tam in še zdaj jo bom tukaj:

oblikovno nova, drugačna, kratkih besed, odrezanih misli, prava bitka.

Čestitam.

lepo bodi, Pucca.
O, n.

Lenkica said...

Ja vem kako to zgleda.
Verjamem da se ti ustavis in vdihnes.

polona said...

zelo všeč. in dobro ujeto tisto vročično vzdušje delovnega dneva...
lepo bodi!

Anonymous said...

Še vedno me tako prizemljiš s kakim stavkom med tvojimi vrsticami, da... tale mi je božanski: ... čakam, da vdihnejo...
Nikar ne čakaj še ti in samo dihaj, dihaj globoko in samozavestno! Čudovite misli in pesem! Bravo!

aleks said...

lizike in poezija :)
sweet ;)

VILINČEK said...

Močna in utripajoča pesem Puca.

Vse najlepše ti želim, naj te vodi močna volja in sonce, ki se skriva v tebi.

Objem od vilinčka!

Pucca said...

joooj, napisala sem že tako dolgo objavo, pa se vse izbriše :(((

uglavnem... da skrajšam.

zaradi pomanjkanja časa, bum v šoli in kup obveznosti izven te nisem imela trenutka, da bi kaj napisala, kaj šele pokomentirala, še zdajle sem na netu, ker moram naredit seminarsko. ojej.

mraz je pritisnil, mene pa daje zimska utrujenost :(((

Anonymous said...

lovim strasti,
nerazburkane verze ...

Upam, da te ne premaguje utrujenost in da je seminarska že uspešno spisana!

Srečno, draga Pucca!

Al

Pucca said...

je narejena, ja, hvala :))) hehe