Thursday, November 15, 2007


Vetru

Ne zastiraj me
veter
ko surovost
nabreka
v udih
ko zavist
kriči
v popkih cvetja
ko se pomlad
lovi
v gubah jeseni
ko se čas
mori
v sivih krempljih.
Ne zastiraj me
veter
ne zaduši me
med trupli
ko drviš
besniš
pojenjaš
in ne kradi
mojih pesmi...
ne zastiraj duše
veter.
(namenjena mnogim, ki ne verjamejo vame)

18 comments:

VILINČEK said...

Jaz verjamem vate Pucca in bom vedno verjela.

Nočko! En topel, zelo topel objem od Vilinčka!

CalypsoFolie said...

tvoje besede jasno pričajo, da si dovolj močna.
ne skrbi.
pridružujem se vilinki, tudi jaz verjamem vate!

rakunček:)

DROBTINICE SVETLOBE said...

Pesem je odlična, sem ti že komentirala pravkar na portalu, tako dobra, da je izjemna!

Jaz zaupam vase, tudi ti zaupaj vase.

Drugi so tukaj irelevantni, če zaupajo, Ok, dodatni plus, če pa ne, pa ne dramatiziraj.
Delaš iz sebe zase.
Objem in lep dan imej.

neikka

Iz Mavrice Stkana said...

Neika ima čisto prav. Sicer pa si najbrž že sama prišla do te ugotovitve. Toliko lepih pesmic je nastalo na tvoji strani.
Vsi smo kdaj zbegani, a navsezdanje vedno pridemo do tistih pravih odgovorov.

Objem od vilinčka, en lep, prekrasne vikend ti želim.

Pucca said...

zaupam vase, neikka. enostavno pa pridejo trenutki, ko potrebuješ tudi druge, da lahko normalno zadihaš, dnevi, ko si labilen in rabiš oporo.

predvsem ni napisana v smislu poezije. pišem zase... briga me, če kdo verjame v moje verze ali ne.

so pa tudi druge stvari, kjer enostavno rabiš podoporo bližnjih. a je ni...

CalypsoFolie said...

ugibam na slepo in ponekod sem izredno neizviren, zato prosim ne zameri(te). :)
umetniki smo vedno bili in bomo izredno malokrat razumljeni...še sploh pa s tistih strani, s katerih bi to najbolj rabili. na žalost se moramo s tem sprijazniti.
mogoče zato postavljamo dela na ogled na spletu?
upamo, da se prikaže dobra duša, ki ji bo naše ustvarjanje všeč...samo ugibam...
vztrajaj.
s pesmijo si pokazala, da se ne daš dušiti "nevernikom".
torej vztrajaj.
podpora (bolj ali manj) podobnih pesniških/umetniških duš ne nadomesti tiste podpore, ki bi jo rabila, a vsaj mogoče malce pogreje srček?:)


čisto malo...?:)

rakunček

Anonymous said...

Poglej: jaz zaradi tebe verjamem mnogo bolj v prihodnost. Dovolj?

Svetloba

Anonymous said...

Ampak, Pucca polagam ti na tvoje lepo mlado, živo, ljubeče S R C E: najbolj moraš TI verjet Vase. Prav?

Anonymous said...

In verjamem v tvoje Pesmi (pisano z veliko).

S

Anonymous said...

Nisem med tistimi, ki ne bi verjeli vate in v tvojo poezijo. Ravno nasprotno.

Veter je pa res malo nor te dni.

Pogumno naprej, draga Pucca!
Objem in pozdrav,

Al

Pucca said...

rakunček: to je definitivno res. samo pri meni ni šlo le neposredno za poezijo, to je meni uteha in ne nekaj, v kar hočem, da drugi ful verjamejo, ker važno, da jaz. ker tudi razumeti ne zna vsak poezije.
življenje in odločitve so pa tisto, v kar bi tudi drugi morali vsaj potopiti psrt, vsaj malo empatije, a včasih je to prav nemogoče.

je pa res, da so dnevi, ko imaš manj vere vase in dnevi, ko je le-te več.

svetloba: bom, obljubim.

alenka: lepo povedano. Veter je res malo nor te dni.

imejte se lepo. zunaj sneži.

CalypsoFolie said...

poezija je lahko orožje, orodje, ali pa uteha, drži. saj nisem mislil (samo) poezije...
ampak vsaj meni pomaga, tudi če sem na tleh zaradi drugih stvari, da nekdo pohvali mojo ustvarjalnost. pa četudi, kot ti, ustvarjam bolj zase oz. iz sebe...nekako..:)

empatija? lahko sanjamo...
(upam da ne zameriš, ker se malo tlačim v isti koš s tabo:)

a so vsaj lepe sanje...

Pucca said...

jap, to imaš pa prav.

sanjamo lahko. jaz zdajle npr. sanjam o poletju, zunaj pa pada sneg. haha.

imamo pa se pravico najdti v drugo poeziji, tako da... svobodno ;) sem vesela, da mi je vsaj dana ljubezen do umetnosti. to je res nekaj, kar.. ah, ne premore besed :)

CalypsoFolie said...

jaz pa komaj čakam...čudovito mi je videt drevesa, na sveže prekrita s snegom, tisto nedotaknjenost...
za trenutek se zdi svet "čist".
...

v veliko tvojih pesmih se najdem in se ti v bistvu želim zahvaliti, da pišeš:)

ne, ne premore besed:D nekaj neverjetnega je.
prav tako kot tvoja zadnja objava.
ostal sem brez besed in zato nočem "umazat" komentarjev z naključnimi pritiski tipk, ker drugače res ne vem kako bi izrazil to brezbesednost:D

rakunček

Pucca said...

meni tišina včasih veliko pove, tako da...

in ja,
tudi jaz kar berem in berem tvoje verze.

očitno je neka telepatija v zraku :)

Anonymous said...

Hojla, deklič...

Kdo ne verjame vate? Daj povej, da ga "stepemo"...

Seveda pa drži, kar pravi Svetloba, najbolj moraš verjeti sama vase...

No, če ti kaj koristi... Pesem je fantastična, fantastična pesnica si, Pucca... In krasna punca!

Objem med snežinkami, Lucija

Lenkica said...

Jst pa vrjamem vate ker preberem toliko lepih stvari od tebe¨!

polona said...

močna izpovedna pesem, pa naj je nastala iz kakršnegakoli razloga.
seveda so dvomi sestavni del življenja, a lastni presoi je vedno vredno prisluhniti.
objem!