Skrito
Na okenske police
sloneči ljudje,
zaviti v žalost,
otožnih oči,
a zaprtih polken.
Koliko solz
zlitih v isto zvezdo...
zaprtih polken...
molčijo...
Molčim.
Molčiš.
Svet molči.
Toliko bolečin,
a vsak
skozi park
ponosnih lic
in v culo
skritih trnjev.
6 comments:
Poleg lepe poezije si nam postregla še z modrostjo, pucca.
Navdušena.
Bodi lepo.
O, n.
globoko, globoko... in lepo.
vse dobro!
Resnica zavita v prelepo poezijo.
kakšen nasmeh privabijo vaši komentarji.
hvala polona, gregs in neikka. imejte se lepo :)
Ustvarjalna kot vedno.
Toliko bolečin,
a vsak
skozi park
ponosnih lic
in v culo
skritih trnjev.
Ja, Pucca, res.
Lepo!
Dobro bodi, pesni tako dobro še naprej! Saj berem zdaj ...
Al
Post a Comment