Sunday, November 18, 2007


Nebo molči. Sonce in oblaki drugje. Nad peskom.
Jesen se preveša v zimo. Le malo tistega rabim, malo tistega neotipljivo mojega. Le malo bobnov, piščali, eksotike. Le malo zahajajočega sonca.
Zgoščenka Hossam Ramzyja in arabska mistika. Hafis v mojem naročju. Ko bi le nekdo bral njegove verze z mojih ustnic!
Ritem glasbe nehote ziblje moje boke, počutim se kot takrat, ko je navsezodaj odmeval spev mujezina. Kot takrat na Arabskem polotoku.
Moj pogled se zazre skozi okno. Drevo pleše shimmy ob melodiji vetra.
(shimmy tehnika-pri orientalskem plesu tehnika tresenja bokov)

9 comments:

Anonymous said...

Tehnika tresenja bokov... kot se tresejo snežinke v tem dnevu, preden padejo na spokojno belino, ki jo naredilo nočno sneženje...

Krasna asociacija, hvala ti zanjo.

Naj ti bo lepa nedelja, četudi bela.

Objem, Lucija

Anonymous said...

Mar boki so pomembini,
ko trese se vse telo?

V nogah je gib gorak
in grudi
v njih vidim vas,
z rokami božam vas.

snežni pozdrav vsem vam
jaz uživam v snegu. MIJAV.

macek muri

Lenkica said...

Wauuu...in slikca...čarobna...

polona said...

čudovita razpoloženjska impresija...
bodi dobro!

VILINČEK said...

Prišla sem na tvojo stran. Nekako verjamem, da si bolje. Smo, vedi da smo...

Objem in naj bo ta teden lepši zate.

Anonymous said...

I feel you.

Anonymous said...

ni me tam kjer sem
in nisem tam kjer me ni
vedno sem v sebi

Ta "filozofski" haiku sem napisala zate, prijateljica, da se vedno poiščeš v sebi, ko te nikjer ni tam, kjer si in tam, kjer te ni.

Bodi lepo in uspešno v šoli.
neikka

aleks said...

Orient imam pa tudi jaz strašansko rad :)

Pucca said...

oh ja, orient, ane aleks :)))

jooj, neikka, hvala za tako lep haiku, super je.

pozdravčke vsem.