"Beseda sreča je dobila v našem času prekomeren pomen. Poznamo stoletja, ko je bila neznana. Ni sodila k življenju. Berite kitajsko književnost najboljših obdobij pa indijsko in grško. Namesto čustvenosti, v kateri korenini beseda sreča, so iskali stalno, visoko človečnost. Tam, kjer je ni, se pričenjajo krize, zamenjave s čustvenostjo, romantika in neumno nadomestilo z iskanjem sreče."

Citat iz knjige Nebesa ne poznajo izbrancev, avtorja E.M.Remarqua, ki sem jo danes prebrala do konca. In ta del sem mi je usedel v misli. Ker se skozi celotno zgodbo prepleta in zgodbo avtor tudi zaključi z dejstvom o sreči, ki se poveže z usodo protagonistke. Prepletanje metaforike, modrosti, filozofije in dogajanja me je nadelo s posebnim občutkom.