Friday, June 8, 2007


Zasuta

V gondoli svobode
zasuta sem
pod zemljo,
v rjavi tihi luknji
neslišen hrup sveta.

Nebesa,
moja streha,
spokojnost
je ograja,
baldahin pereče zemlje
zakriva mi telo.

Nad mano je tesnoba,
nad mano so balasti,
zapuščam kepo čustev,
ji maham v slovo.

Kosti mi reže veter,
zadah ima po svetu,
prekrasna melodija
zapira mi oči.

Igrala bo vilinka
izpoved zlate lire
in jok poslednje strune
bo vedno bolj mehak.

10 comments:

DROBTINICE SVETLOBE said...

grala bo vilinka
izpoved zlate lire
in jok poslednje strune
bo vedno bolj mehak...

Ta zadnji del je prav čarobno skrivnosten...

Je lepa, a preotožna pesem, Pucca.

Objem, neikka.

polona said...

oh... lepo, nežno, otožno...

lepo se imej.

Anonymous said...

Umiram od lepote ...

lpm

Pucca said...

Otožna je, a vsebuje prikrito upanje na koncu. Ga kdo ujame? :)))

Hvala za vpise. Mene je pa bolezen obiskala :(

Lep dan

Anonymous said...

Igrala bo vilinka
izpoved zlate lire
in jok poslednje strune
bo vedno bolj mehak.
----------------------------

A je zame? :D Hvala!

Poslednja struna??? Upam, da ne...upam. :)

Lepo bodi in uživaj!

Pucca said...

Vilinček, iak, samo pravi spol sem ti dodala:)))

Anonymous said...

Nad mano je tesnoba,
nad mano so balasti,
zapuščam kepo čustev,
ji maham v slovo.

To! Gremo dalje, v upanju, da se ne vrne...

Aljo said...

:)

DROBTINICE SVETLOBE said...

pucca, pozdravi se, čimprej:)))

Sem še enkrat prebrala pesem, imaš prav, je bolj svetla od prvega vtisa.

Objem, neikka.

Pucca said...

Se že bašem z vitaminčki. Še kakšen dan, dva in bo super.

Hvala za vse vpise, tebi neikka, hvala dvakrat :))))