Saturday, June 2, 2007


Slovenščina in Slovenci


Niti ne vem, kaj me je spravilo do pisanja tega, ampak vem, da sem na to temo občutljiva že kar nekaj časa.

Mogoče me je podvizalo prav pisanje esejev, s katerimi smo zaključili letnik in tudi pouk slovenščine. Razumem, da nismo vsi za nekaj, da se eni bolj znajdejo na področju številk, drugi na področju preučevanja celic in tretji na področju jezika. A to še ni izgovor, da v 3. letniku gimnazije napišeš sledeč zaključek eseja: "Knjiga mi je bila všeč, a je ne bi znova prebral/a." In da bo še bolj žalostno, to napiše večina ljudi. Nočem nikakor kritizirati svojega razreda, vendar lahko iz te situacije sklepam, da tudi drugje ni nič bolje. Kot pika na i pa se potem še vprašajo, kako je mogoče, da so dobili slabo oceno.

Ni konec sveta, če se nekdo pač pozabi, kaj so S-strukture ali pa če nekdo ne zna več določiti povedkovega določila. Je pa žalostno, če že ne tragično, da se ljudje ne znajo izražati.

Tako kot jaz, ki pozabim, kaj je racionalna funkcija, a vem, da moram na tržnici preveriti izračun trgovke. In ga tudi znam. Tako je tudi pri našem jeziku. Vsi naši medsebojni odnosi temeljijo predvsem na izražanju, zato je prav jezik tako močna zadeva.

Veliko ljudi se tega ne zaveda, ne samo mladina. Je pa res, da se pri mladih to začne. Že samo odnos do literature, pesmi, tudi umetnosti, ki ga nimajo. Dandanes je zelo pomembno graditi na znanju tujih jezikov. Vendar kaj boš z njimi, če osnov izražanja še v maternem jeziku nimaš?

Slovenci, ki smo bili v zgodovini tako podrejeni, ki smo se tako trudili, da podrejenost ne bi zatrla našega jezika in celo naša majhnost nas ni izneverila. Ravno zato moramo biti ponosni, da imamo tako bogat jezik, kot je slovenščina.


"Dobra beseda je veliko vredna, stane pa malo."

10 comments:

Aljo said...

se strinjam;)

tale pranova bloga pa precej seka v oči:D hehe

zbud se, če se še nisi!! heh

Pucca said...

A dej, dej :)) važno, da je pinki.

Lepo, da se vsaj en mladiček strinja :D

Anonymous said...

jes se morem strinjat :D že zarat familje haha

ne samo se dejansko strinjam.
besede so lahko tudi lepe :) - sploh takrat, ko ti z njimi napišeš pesem.

mej se

Anonymous said...

meni je pinki barva fullll všeč, če se izrazim po najstniško, hehe.

zanimivo razmišljanje, Pucca.

Šolski sistem je tako zafuran, da ne vzpodbuja branja, ampak piflarije in nič razmišljanja, da ste vi le žrtve.

pozdrav, neikka.

Pucca said...

res je, neikka. saj si videla lani... nekateri se še piflajo pesniška sredstva v določeni pesmi, namesto da bi se jih naučili poiskat. in potem niti ne vejo, kaj sploh je npr. stopnjevanje.

to pa je šolski sistem. žal.

Anonymous said...

Se moram strinjati z Neikko. Šolski sistem je resnično totalno zafuran... Pa še nič kaj ni na obzorju kakšnih "odrešitev"... In kar je še huje, "zastrupljajo" otroke že v vrtcih...

Katastrofa. Potem se pa čudimo, zakaj vedno več "bebcev" vsepovsod...

In moram ti čestitati za razmišljanje. Fantastično misel si izpostavila: "Dandanes je zelo pomembno graditi na znanju tujih jezikov. Vendar kaj boš z njimi, če osnov izražanja še v maternem jeziku nimaš?" Res je!!!

Pucca said...

Lucija, hvala za tale vpis.

Resnično me namreč razjari odnos do našega jezika, ki je med Slovenci zelo slab. Če že ni sramotno dejstvo, da hočemo znati na tisoče jezikov, a ne znamo skupaj spraviti 10 besed, da o osnovah slovničnih pravil ne govorim.
S tem ne mislim, da sem jaz popolna, se tudi zmotim, a vendar imam do našega jezika poseben odnos (še sploh dandanes ob poplavi balkanarije).

polona said...

take objava mi je pa blizu. saj nisem nobena perla, a materni jezik poskušam čim manj zlorabljati (ok, to da ne uporabljam velikih začetnic, čeprav vem, kam jih postaviti, je delno rezultat lenobe, delno pa racionalnosti, ki sem jo kar tako pobrala skupaj s haikujem).

nova podoba (ne, ne bom napisala image) mi je pa všeč :)

Pucca said...

hvala, polona :))))))))

Unknown said...

Da so šolski programi recimo pri materinščini postali nenadoma hudo popreproščeni sklepam iz naslednje anekdote.
Nečakinja v četrtem razredu osemletke mora prebrati dve knjigi,ki so si ju učenci boljkone sami izbrali.Eden od njih je Emil in detektivi,torej dokaj kakovostno delo,ki pa sprošča predvsem dosti fantazije.Ob dveh knjigah morajo se naučiti še dve pesmici..Obnov del v pisni obliki ne rabijo podati,kar je bilo nekoč samoumevno,za učence prav duhamorna tlaka,ki smo se ji z
¨ročno¨ copy paste strategijo spretno izogibali.
A bistvo je v tem,da smo mi takrat morali obdelati štiri knjige in to boljkone zatežene slovenske klasike,ki niso bili nujno na listi priljubljenih.Niti na moji knjigožerski ne.

Razlika je hudo očitna,očitne so tudi implikacije,ki iz tega izhajajo.
Preprosto.
Prevelika pismenost ni zaželjena,
ker danes niti ni več potrebna.
Polpismeni ljudje več konzumirajo in se manj pritožujejo.
Pika.