Čakam te.
Čakam, prisluškujem, miže,
kdaj med tisočemi stopinjami
začutim tvoje,
kdaj med tisočemi zaznam
tvoj dih.
Povsod te iščem:
po vseh križiščih,
po vseh poteh,
v potezah prihajajočih in odhajajočih,
v igri oblakov,v menjavah senc pod večer…
O, leta dolgo
te iščem.
Nekoč boš prišla.
Z lasmi dišečimi po vetru
in brezmejni prostosti,
usodna, neizbežna,
z očmi pogubnimi kot zamolkel talmun,
ki skriva v sebi
zdaj smrt, zdaj življenje…
Nekoč boš prišla.Ker moraš priti.

(Ivan Minatti; pesnik, ki suče pero po mojih občutjih)