Tu,
kjer je sonce popilo morje
in se praznina napolnila s prividi,
ko se v uri senc
odstrnejo skrivnosti
in se telo, spremenjeno v sipino,
pokrije z zvezdami...
sem zaznala dih vetra,
ki se poigrava v tvojem pogledu.
Človek barve zemlje
me je naučil brati
zgodbo
v vsakem zrnu peska.
Patricia Rodriguez Ruiz
O meni
- Pucca
- Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
Moji najljubši kliki
Blog Archive
-
▼
2007
(131)
-
▼
October
(14)
- S povečavoLuščijo se tlaindan drobi sev plašni dla...
- Sopihajočaslabostsisprevračaspomine.Sprotisezuvasl...
- Piše se...Štejem svoje pesmi,jutro,ko se s črnilom...
- Goslač na strehi,mjuzikelVčeraj sem si v okviru di...
- Ko te prešinereci trikratLjubim teZanjzaseza pozab...
- odprite dušo človekuin zvezdi...o,vi,ki ste vse,le...
- RanjenoRanila sempots korakom pohojenih sanj,ranil...
- Sanjati svoj svetPrimi me za roko,slepa deklica,ub...
- ...me moriría por verte de noche mirar pasar las c...
- V vsakem času najdenko se zavemda si tijesenski de...
- PotSprehodi mepotprek Murevse do Savesprehodi mepo...
- Nekje sredi puščave z Neikko in NeikkomMI lahko ve...
- TebiPod perut se skrij,ranjen človek,ker vem,da bo...
- Čakam te.Čakam, prisluškujem, miže,kdaj med tisoče...
-
▼
October
(14)
10 comments:
Ranila sem
pot
s korakom pohojenih sanj,
...kako lepa prispodoba, Pucca!
Prelepa pesem, očaraa sem.
objem, neikka.
Tudi mene je očarala ta tvojo pasem. In nisi grešnica. Si oseba z vsemi lastnostmi, ki jih nosimo ljudje... Vseh nas se skriva dobro in slabo. A vem, da je v tebi več dobrega. :)
Uživaj, rada te berem
Pucaa,
Lepa pesem :) a mi srce stisne, in se vprašam; "zakaj v njej toliko obtoževanja" "zakaj" Prime me, da bi celila to bolečino. Nikar dekle, nikar, si v sozvočju celotnega stvarstva.
Lep večer, miren spanec in sladke sanje, vvooodnarka
delim, delim, delim ta občutja... s temi tako močnimi stihi
Kot mi vsi pucca, zato pa smo tle da se učimo a koko...
Ko bi imela jaz tvoja leta in ta doživetja, ki jih imam zdaj, bi rekla samo: "Živela bom samo v skladu sama s sabo."
Hvala, ker daješ smisel prihodnosti. A sem ti to že povedala? In delaš se v dobro pesnico.
Ljubi. Pa bo vse.
(tvoja) S
Popravek: delaš se v še boljšo in boljšo pesnico. Delaš se v Pesem.
Jaz bom s svojim temperamentom težko napisala "The Pesem" - nimam potrpljenja in nič mojega mi ni zares dobro. Ne vem, če me razumeš. Vedno iščem v sebi boljše.
Kot rečeno: še vedno težko verjamem, da je v eni taki mladi duši tako raznobarven svet kot je v tvoji. Nazdravljam ti!
No končno ena prizemljena pesem (sem že prej brala pesmi pa je bilo vse tako "vesoljsko" usmerjeno hi hi)! Grešim... je pa zato odpuščanje potem tako božansko... :) Lepo pozdravljena, je malo trajalo ampak mi je uspelo se prekotaliti k tebi med tvoje čudovite verze in pesmi!
joj, kakšen deževen dan. tako siv. preveč turobno zame, ki imam rada barve :(
končno dan brez učenja, pa tako pusto...
upam, da vsaj lahko iz svoje duše stisnem vsaj peščico sončka, ki ga hranim v sebi - za vas :)))
in hvala za komentarje.
svetloba... dobro je bit vedno malce samokritičen, vedno, vedno. a ne preveč :P
"Ranila sem vse tisto, kar dnevu dano je bilo."
Draga Pucca, lepa pesem.
Berem jo kot obtoževanje sebe - ranjenje sebe in nikogar drugega.
Torej odpusti sebi in se imej rada, tudi drugič, ko bo šel mimo še kakšen dan! Poznam ta občutek, a grešnik/grešnica, ne to mi ne gre.
Aleks, ne!
Samo kot del poezije lahko tako zapišeš-ta ...
Lepo jesensko nedeljo!
Al
Post a Comment