Tu,kjer je sonce popilo morjein se praznina napolnila s prividi,ko se v uri sencodstrnejo skrivnostiin se telo, spremenjeno v sipino,pokrije z zvezdami...sem zaznala dih vetra,ki se poigrava v tvojem pogledu.Človek barve zemljeme je naučil bratizgodbov vsakem zrnu peska.Patricia Rodriguez Ruiz
Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
7 comments:
ostra puščica, ki prebode srce.
in to kjer najbolj boli.
vsaj v moji trenutni situaciji.
fenomenalno!
bistvo sveta. :)
Pucca, presenetil me je ta tvoj haiku:)))
naj ti odgovorim z aforizmom:
Ko moški deflorira žensko, ji razdeviči telo.
Ko ženska deflorira moškega, mu razdeviči dušo.
lepo bodi.
o,n.
Ful je dobr.Jih ne maram ta mi je všeč:)
Ja, kaj naj rečem drugega kot ... pa saj ti je že Neikka dobro napisala. Bravo Neikka! Bravo Pucca! Bravo me ženske, a ne da?
Močna misel, ki trga.
Objem na tvojo stran, lep vikend ti želim.
oo, hvala.
neikka, izvrstno, hvala :)))
drugače sem pa bolj leteča, komaj čakam konec meseca, da se zadeve v šoli umirijo.
se opravičujem, ker premalo letim po blogih. nadoknadim.
Post a Comment