Super še ena haikuistka. Nisem vedala, da ti je tudi to področje blizu. Fajn, res si vsestranska pesnica. Meni je ta svet še popolnoma tuj in se ga samo opazujem, me pa potegne vase, ker mi je skrivnosten in zavit v meglice :)
Vilinček, o ja, pišem haikuje, zelo veliko jih pravzaprav napišem. Na žalost ostanejo na šolskih klopeh popisani, na listkih izgubljeni, ponavadi jih namreč med poukom pišem. Kakšni so mi pa tako zelo bedni, da jih ne objavim.
Tu,kjer je sonce popilo morjein se praznina napolnila s prividi,ko se v uri sencodstrnejo skrivnostiin se telo, spremenjeno v sipino,pokrije z zvezdami...sem zaznala dih vetra,ki se poigrava v tvojem pogledu.Človek barve zemljeme je naučil bratizgodbov vsakem zrnu peska.Patricia Rodriguez Ruiz
Ljubim trenutke, ki so le moji. Ko si lahko glasno preberem pesem. Sama sebi. Ko v gledališču diham z igralci. Ko čutim pod peresom črnilo, ki se zliva z verzi. Ko berem knjige in zaživim z junaki. Ko mi nekdo ne reče le boem, zato ker pesnim. Ko me nekdo začuti. Ljubim to.
7 comments:
O, haiku... Spreminja življenje, način mišljenja...
Milina...
Objem v večer, Lucija
Super še ena haikuistka. Nisem vedala, da ti je tudi to področje blizu. Fajn, res si vsestranska pesnica. Meni je ta svet še popolnoma tuj in se ga samo opazujem, me pa potegne vase, ker mi je skrivnosten in zavit v meglice :)
Dobra si.
NOčko in lepo bodi.
druga je dobra... :)
lp
Lucija, vračam objem.
Vilinček, o ja, pišem haikuje, zelo veliko jih pravzaprav napišem. Na žalost ostanejo na šolskih klopeh popisani, na listkih izgubljeni, ponavadi jih namreč med poukom pišem. Kakšni so mi pa tako zelo bedni, da jih ne objavim.
Aljo, tenkju :)))
Opapapa, včasih me diskusije tako odnesejo, da mi zmanjka časa za pesmi:)))
In branje. To pa že ni več hec.
Lepo. Objem, neikka.
rada imam sončnice.
in pesmi o sončnicah.
lepo...
ja, sončnice so meni ene izmed najljubših rož (poleg marjetic)
Post a Comment