Diši po tebi
Sanjam
da leživa
nekje na tleh
na vijoličnih tleh
danes
le za naju
ustvarjene Provanse
in vse diši
ko veter vije
vonj po sivki
skozi moje laske
in vse hromi
ko sonce sije
tako omamljena
od arome sva ljubezni
in še zadnjič
se privijem nežno
k tebi
in ko greš
še vse okrog diši
po tebi...
11 comments:
lepo lepo :)
se kar spomnim Provanse
mi obudi lepe spomine
uživej
in ko greš
še vse okrog diši
po tebi...
joj, to občutenje... sploh zdaj ko potujem med MB in CE...
Ful lepo. Hvala ti.
Objem, Lucija
pesem, ovita v nežni vonj ljubezni... zdaj mi pa vse diši po nekem (mojem) vročem poletju v Provansi :)))
super,
a.
ne vem...zakaj dojemam vse pesmi s temne plati...
ko pa vsi drugi vidijo lepoto v njih :/
v tvoji pesmi so mi ostali v spominu zadnji verzi...
spominjajo me na odhod, boleč.
očitno je doživetje pesmi povezano z doživetim vsake osebe. :S :)
lepa pesem! ;)
dekle dežja, ne motiš se, sploh ne, malo bolesti je vpletene v ta zadnjič, ko se privijem k njemu, ampak po eni strani pa vse diši po njemu in odprt konec pusti domišljijo. pa naj bo to zaključek v smislu odhoda ali pa spet nov začetek, koga kmalu srečam v sanjah.
pustim, da ima vsak svojo predstavo:)
lep dan ti želim.
aljo, lucija, aleks, tudi vam :)
mmmmm, vonj sivke, nostalgija...
krasno!
draga pucca.
skoraj sem padla dol, ko sem videla, da si stara 17.. no, skoraj 18.
me je kar spodneslo.
toliko medvdihov, čutnosti, srčnosti, samega dojemanja poezije, ter "znaš prebrat pesem", kot jih ti nosiš v sebi, toliko mehkobe, odraslosti pravzaprav, domišljijskih sprehodov po dometih utripov /ja, zelozelo dober naslov tvojega bloga, resničen do neba/, prijetnega polaganja besed v zaporedje.. premoreš draga moja. da o nadpismenosti ne govorim.sprejmi moj poklon. kot je Vilinček rekla .. tudi jaz bom nekoč s ponosom nekje napisala, da sem ti velikokrat mahala.
ja.
bodi lepo.
pucca, hooooh, bozansko. kako cutno si to napisala, spet se tako tako noro najdem v pesmi, tako tako...
vsec so mi vijolicna tla in provansa.. vsec mi je ljubezen, ki jo izdihujes v poeziji..
res, pucca, vcasih vidim vsa tvoja "sanjarjenja in realnost" ful v meni. bozansko. ne vem, kaj naj se recem.
in še zadnjič
se privijem nežno
k tebi
in ko greš
še vse okrog diši
po tebi...
Tako dobre volje sem bila danes, a ko berem vašo poezijo, ste me kar potegnili vase in mi priklicali drobne solzice v oči. Nenhno berem o nekem slovesu in me je kar stisnilo pri srcu.
Pa ne vem, ali samo jaz tako doživljam.
Občutek v meni, da se nekdo poslavja... Ne maram slovesa..
Komurkoli tvoja pesem namenjena, naj mu znova dvigne krila... življenje je prekratko, da bi se poslavljali, dokler smo še živi... Mogoče le kratka slovesa... ampak na dolgi rok pa jih ne priznavam...
Poglej kako si me potegnila v svojo pesem, torej veš, kako dobra pesnica si.
Sicer pa ti je tudi mah povedal, to kar sem rekla že jaz.
Objem od Vilinka!
wuhuu,
kar zasuli ste me s prelepimi komentarji. priznam, ugajajo, sej komu pa ne :)))
ampak vsi, ki vas redno berem, vsi vi, moji dragi bloggerji, me navdihujete s svojimi stihi, me učite s svojo metaforiko, me gradite s svojo izvirnostjo. vsi, vsi, a vsak na svoj način :)
sicer me pa nikoli ne bi bilo tukaj, če ne bi bilo neikke. no, to je pa dolga zgodba. lahko samo povem, da je bila prva oseba, ki me je potegnila v poezijo, z vso to čutnostjo, ko je brala svoje pesmi, z vsem tem... in ko sem na njeno podubo začela objavljati na blogu, sem spoznala vse vas, ki ste tako zelo polni vsega. in tako zelo mojstri v poeziji. hvala vsem, dragi bloggerji, hvala tebi, draga neikka.
polona, ana, mah, vilinček, topel objem :)
Še enkrat vonji.
Čarobni vonji ljubezni, bližine.
Celota informacij, ki nam jih podajo vsi čuti, so človek poleg tebe.
Kar tako naprej. Ponovno se ti oglašam po enotedenskem premoru, tokrat smo bili na morju - Poreč raztura (če želiš noči polne zabave).
Čaw čaw - LP!
Post a Comment