Monday, July 2, 2007


Šeherezada

Pokrita z odejo mimoz,
da večno čas je ničen,
ko čutenje
hromi realnost,
ko spev mujezina
odmeva v dežju.

Šepeče na uho
si bereva Hafisa,
nocoj,
še nocoj,
ko sem tvoja Šeherezada.
Le melodija dežja,
ko sonce gre spat.

Tiho,
neslišno,
ti zgodbo povem,
da lahko
rožnat zahod
mi v lase boš pripenjal.

7 comments:

polona said...

oh, krasno, mistično, romantično...
in krasna fotka

Anonymous said...

Si me pa odpeljala v neke druge dimenzije... Krasno!

Imej lep dan in UŽIVAJ!

DROBTINICE SVETLOBE said...

Zelo mistično, se strinjam, duša in telo v igri ljubezni:)))


Objem, neikka.

Aljo said...

mojstrsko izbrane besede

vvooodnarka said...

Tako lepo si pripela priponko v lase....

Lp :D vvooodnarka

Anonymous said...

Tiho,
neslišno,
ti zgodbo povem,
da lahko
rožnat zahod
mi v lase boš pripenjal.
---------------------------------

Res je nekaj orientalskega v tebi... Zanimive prispodobe uporabljaš.
Najbrž že tole hvaljenje meji na osladnost. Ampak so mi resnično tvoje pesmice blazno všeč. Tako vsebinsko, kot po njeni sestavi. Kljub vsemu, da se izmikaš rimi oz. jo uporabljaš le tu in tam.
Tega sploh ni zaznati, so izredno spevne.

Nočko in lepo bodi!

Objem od Vilinčka!

Pucca said...

Vilinček, ojla :)

Hvala ti za pihanje na dušo. Tudi osladnost včasih paše. Pravzaprav dokler ni cenena. Tvoja pa definitivno ni ;)

Rimi se izogibam namenoma, pesem poskušam dograditi na drugačne načine :)